Stavba je zasnovana kot VRTNO MESTO OTROK, ki ga sestavljajo modularne enote (kot Lego kocke), nanizane in zložene v premišljen ortogonalni sistem. Ta ima v srednji osi umeščene centralne dejavnosti: upravno središče (upravni prostori, so nanizani okrog centralnega atrija), športni in prireditveni prostor (večnamenski osrednji prostor), ki se odpira proti Trgu (vhodna ploščad). Od tod vodijo notranje komunikacije, ki so urejene kot ulice v preprosti in jasni ortogonalni mreži, v levo in desno krilo stavbe. Ti krili sta organizirani v posamezne »četrti« (skupaj osem), ki so organizirane okrog atrijev (dvorišč). Jasno je izražena ambicija avtorjev, da igralnice izpostavijo kot samostojne lesene »hišice« s prepoznavno identiteto, postavljene v park. Notranji prostori Vrtca (igralnic) se preko pokritih teras subtilno prepletajo in dopolnjujejo z odprtimi dvorišči (atriji), ter vzpostavijo potrebno (in želeno) hierarhijo.

Nosilna tema koncepta so prav DVORIŠČA, ki povezujejo po dve do tri »hišice« (oddelke) v PRIMERNO prostorsko in socialno enoto. Dvorišče postane nosilec oblikovne (npr. »rumeno dvorišče« ali »dvorišče s pikapolonico«…) in družbene identifikacije. Funkcionirajo kot nekakšni podaljški igralnic in so vez med »znotraj« in »zunaj«. Zasnovana so po potrebah starostnih skupin otrok v oddelkih, ki jih obdajajo.